Logo_OSMP_200.png

OŠ n.h. Maksa Pečarja

Črnuška cesta 9
SI-1231 Ljubljana-Črnuče
Tel: 01/5896-312
em: osmakspecar@guest.arnes.si

 

kul_sola.jpg

Logo_PZ_prijazna_sola-vrtec_2015-16.jpg

Ekosola_logotip.jpg

 

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

Objavil/a Prehrana - 2020-09-29 07:42:12

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga bomo obeležili prvič.

Namen obeležitve Mednarodnega dne ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani je pomembno prispevati k ozaveščanju problematike ter iskanju možnih rešitev na vseh ravneh. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi namreč kot pomemben cilj opredelili do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.

O pomenu tovrstne iniciative smo spregovorili z gospo Marijo Lah, direktorico javnega zavoda Spotur, v okviru katerega deluje tudi delilnica hrane pomoči potrebnim. Poudarila je sledeče: »Obeležitev tega mednarodnega dne je zelo pomembna, saj se v zadnjih letih soočamo s tem, da se resnično veliko hrane zavrže, medtem ko bi se lahko na drugačen način porabila. Predvsem je ključno zmanjševati odpadke hrane v gospodinjstvih in ravno v osveščanju potrošnikov vidim največji pomen tega dne.«

Največji delež odpadne hrane nastaja v naših gospodinjstvih

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano, in sicer na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju. Toda izkazalo se je, da največji delež odpadne hrane nastaja v naših gospodinjstvih.

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 skupaj proizvedenih okoli 140.000 ton odpadne hrane. Od tega so kar 52 % odpadne hrane proizvedla gospodinjstva, 30 % gostinstvo in strežba, 10 % distribucija in trgovina z živili in 8 % proizvodnja hrane (pridelava in predelava).

Kako lahko posamezniki prispevamo k zmanjševanju zavržkov?

Za bolj trajnostno prihodnost so nujne spremembe navad vsakega posameznika, saj lahko z na videz majhnimi dejanji zelo veliko pripomoremo k manj izgub in zmanjšanju količin odpadne hrane. Med drugim lahko:

Številni napotki in predlogi so na voljo tudi v obliki Priporočil za ukrepanje na področju preprečevanja odpadne hrane.

Humanitarne organizacije prišle do boljše tehnične opreme za opravljanje razdeljevanja donirane hrane

Eden izmed načinov zmanjševanja količin zavržkov, ki ima tudi dobrodelno noto, je doniranje hrane. Konec maja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo Javni razpis za sofinanciranje nakupa tehnične opreme posrednikom za doniranje hrane v višini 50.000 evrov, v okviru katerega so sredstva dodelili 11 posrednikom za doniranje hrane. Z nabavljeno tehnično opremo bodo humanitarne organizacije bolje opremljene za pravilno in varno razdeljevanje donirane hrane ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo, hkrati pa bo z razdeljevanjem viškov hrane, ki jo donirajo različni donatorji (trgovci, gostinci), tudi manj hrane končalo med odpadki.

Lions projekt Donirana hrana

V Sloveniji že od leta 2013 poteka tudi projekt Zveze Lions klubov Slovenije, imenovan Donirana hrana. V okviru tega projekta se na letni ravni razdeli preko 1.500 ton hrane, ki bi sicer tudi zaradi poteka roka z napisom »uporabno najmanj do« pristala med biološkimi odpadki, donirajo pa jo največje trgovske družbe iz okoli 107 trgovin po vsej Sloveniji.

Preberite tudi: