ŠOLA SKOZI ČAS

Kronologija

Leta …

◄1847 zgrajena prva šola ob Črnušnici blizu župnišča; začne se redni pouk na Črnučah

◄14. 4. 1895 potres poruši šolsko stavbo

◄1898 zgrajena nova šolska stavba z dvema učilnicama, vendar je že od leta 1911 potekal pouk tudi v stari šoli (zaradi pomanjkanja prostora)

◄ leta 1911 se je enorazrednica razširila v dvorazrednico, v šolskem letu 1927/28 v trirazrednico, 1932. leta v štirirazrednico, 1937 pa v šestrazrednico

◄4. 9. 1938 odprtje nove šolske stavbe na Dunajski 390

◄29. 4. 1941 je bil zadnji dan pouka na slovenski šoli, nato je bil pouk ukinjen; z naslednjim šolskim letom (september 1941) je bila šolska kronika pisana v nemškem jeziku (kasneje delno prevedena), pouk je potekal v nemškem jeziku, kraj Črnuče je bil preimenovan v Schwarzendorf

◄ 1. 7. 1945 se ponovno začne pouk v slovenskem jeziku, po kapitulaciji Nemčije je bilo potrebno najprej popraviti in urediti šolsko poslopje in pohištvo; to šolsko leto se je končalo 31. julija 1945 s šolsko proslavo.

◄ 15. oktobra 1956 je bila ustanovljena osemletka

◄ 24. 6. 1959 se je šola preimenovala v osnovno šolo narodnega heroja Maksa Pečarja Črnuče

◄ v šolskem letu 1959/60 so začeli z akcijo o razširitvi šole. 10. 9. 1962  je bila  otvoritev dozidane šole

◄ 30. 12. 1963. leta je bila svečana otvoritev nove telovadnice

◄ v šolskem letu 1969/70 je bil sezidan med šolsko stavbo na Dunajski 390 in telovadnico pokrit in zastekljen hodnik, šolsko igrišče pa je bilo asfaltirano 

◄4. 9. 1978 se odprejo vrata novega šolskega poslopja na Črnuški 9, zgrajenega iz samoprispevka

◄ V šolskem letu 1998/99 je bila 60. obletnica šolske stavbe na Dunajski cesti in 20. obletnica stavbe na Črnuški cesti. Slavna prireditev je bila 16. 10. 1998, v šolski stavbi na Črnuški 9, obletnice se je udeležil takratni šolski minister dr. Slavko Gaber.

◄ v šolskem letu 2003/2004 je bila uvedena devetletka

◄ v šolskem letu 2008/2009 smo praznovali 70. letnico črnuške šole

◄ športna dvorana 2018/2019 in 80 letnica črnuške šole

◄ športno igrišče 2019/2020

Maks Pečar

Maks Pečar se je rodil očetu Blažu in materi Mariji, rojeni Kočar. Izšel je iz številne družine, ki je morala zlasti med prvo svetovno vojno pogosto občutiti pomanjkanje. Po končani osnovni šoli je postal mizarski vajenec. Zaposlil se je pri Mizarski zadrugi Vič in se vključil v sindikat mizarjev. Kmalu je postal sindikalni voditelj in med drugim pomagal organizirati zmagovito stavko mizarjev, ki se je končala s sklenitvijo kolektivne pogodbe delavcem.

Politično je deloval tudi izven sindikata ter leta 1931 predlagal ustanovitev črnuške podružnice društva Svoboda. Društvo so prijavili na začetku leta 1932 in 16. februarja zanj dobili dovoljenje. Postal je predsednik društva in ga vodil do razpustitve leta 1935. Devet mesecev kasneje so bili bivši člani Svobode ustanovitelji ježenske podružnice društva Vzajemnost. Deloval je tudi v sokolskem gibanju in v Društvu kmečkih fantov in deklet Beričevo.

Leta 1933 (po nekaterih virih tudi 1932 oz. 1934) je bil sprejet v Komunistično Partijo Jugoslavije in leta 1934 postal član partijske celice Črnuč in Ježice. Ker je nasprotoval tedanji oblasti, je imel večkrat opraviti s policijo. Ko je leta 1940 sodeloval v protidraginjskih protestih, so ga skupaj s štirimi drugimi Črnučani poslali na »orožne vaje« v Ivanjico, t. j. v kazensko taborišče za oblasti nezaželene. Od tam se je vrnil tik pred napadom sil osi na Jugoslavijo.

Po okupaciji Jugoslavije se je skupaj z drugimi črnuškimi komunisti pripravljal na začetek oboroženega odpora proti okupatorju. 23. junija 1941 so z njim na čelu odšli od doma, se dan zatem utaborili v hribovju okoli Rašice in ustanovili Rašiško partizansko četo. Maks Pečar si je nadel partizansko ime Črne. Nekaj časa po tem je spet deloval na terenu, v drugi polovici avgusta pa se vrnil v četo in postal njen politkomisar.

Po razbitju čete konec septembra je spremljal skupino ranjenih in bolnih proti domu. 29. septembra so se utaborili v vasi Selo pri Vodicah, kjer jih je ponoči presenetil sovražnik. Odklonili so, da bi se predali, in se borili do zadnjega. Zadnjo kroglo je Maks Pečar prihranil zase.

22. julija 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Po njem se imenujeta Pečarjeva ulica in Osnovna šola v Črnučah.