KONCEPT DELA Z NADARJENIMI UČENCI
Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ temelji na eni najpogosteje uporabljenih definicij v svetu, ki je zapisana tudi v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978 in iz leta 1988. Po tej definiciji so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.
Med nadarjene ali talentirane otroke štejemo torej tiste z visokimi dosežki ali tudi s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke na naslednjih področjih:
1. ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV
Miselno-spoznavno področje
o razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost),
o razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
o nenavadna domišljija,
o natančnost opazovanja,
o dober spomin,
o smisel za humor.
Učno-storilnostno področje
o široka razgledanost,
o visoka učna uspešnost, bogato besedišče,
o hitro branje,
o spretnost v eni od umetniški dejavnosti,
o motorična spretnost in vzdržljivost,
o visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
o radovednost,
o raznolikost in močno izraženi interesi,
o vztrajnost pri reševanju nalog,
o visoka storilnostna motivacija,
o uživanje v dosežkih.
Socialno in čustveno področje
o nekonformizem,
o močno razvit občutek pravičnosti,
o neodvisnost in samostojnost,
o sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
o izrazit smisel za organizacijo,
o empatičnost.
Značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu:
2. ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV
Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci zajema naslednje stopnje:
a) Evidentiranje učencev
Prva stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Ta poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji so:
V skupino evidentiranih učencev so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Nosilec koordinacije procesa evidentiranja je koordinator za delo z nadarjenimi.
V mesecu maju tekočega leta se na sestanku oddelčnega učiteljskega zbora tretjih razredov, koordinatorja in po potrebi tudi vseh drugih strokovnih sodelavcev oblikuje evidenca otrok, ki bi lahko bili nadarjeni.
Učitelji četrtih razredov, na podlagi evidence otrok iz 3. razreda, ki bi lahko bili nadarjeni, do sredine meseca novembra predlagajo nadarjene učence in morebiti na seznam dodajo tiste učence, ki so bili prej spregledani.
Razredniki od 5. do 9. razreda lahko na vsaki pedagoški konferenci predlagajo (evidentirajo) učence kot nadarjene. Predlagani učenec je takoj v postopku za identificiranje nadarjenosti, ta postopek vodi psiholog šole.
b) Identifikacija učencev
Druga stopnja je identifikacija nadarjenih učencev, ki zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev ter vključuje naslednja merila:
Učitelji četrtih razredov izpolnijo ocenjevalne lestvice nadarjenosti do konca decembra tekočega leta oz. ko učijo učenca že tri mesece. Psiholog pa opravi testiranje teh učencev s testi ustvarjalnega mišljenja in testi intelektualnih sposobnosti v mesecu novembru in decembru. Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli rezultat, ki sodi med 10 odstotkov najboljših. Decembra se konča postopek prepoznavanja nadarjenih učencev četrtih razredov in se potrdi na sestanku oddelčnega učiteljskega zbora.
c) Seznanitev in mnenje staršev
Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. Rezultate psiholoških preizkusov staršem predstavi psiholog.
Razgovor s starši in otrokom se izvede najkasneje en mesec po sestanku oddelčnih učiteljskih zborov oz. v mesecu januarju ali februarju. V tem pogovoru jih svetovalni delavec seznani z ugotovitvijo oddelčnega učiteljskega zbora in pridobi njihovo mnenje o videnju otrokove nadarjenosti. Svetovalni delavec pridobi tudi njihovo pisno soglasje za nadaljevanje spremljanja otrokovega razvoja ter v sodelovanju s starši, otrokom in razrednikom sestavi individualizirani program (INDEP). INDEP oblikuje in vodi razrednik. Odkrite nadarjene učence se tudi tekoče spremlja (procesna diagnostika).
3. DELO Z NADARJENIMI UČENCI
Predlagane oblike dela z nadarjenimi in nosilci dejavnosti:
|
Triada |
Oblike in dejavnosti |
Nosilci |
|
Prva |
|
|
|
Druga |
|
|
|
Tretja |
|
|