Pohod po Polhograjcih
Podrli smo vse rekorde... Prvič v zgodovini naše šole se je pohoda Po korakih do vrha. Udeležilo 39 pohodnikov. Brez težav smo osvojili Slavkov dom in si na Katarini privoščili prvi daljši odmor...
Pot nas je vodila od Katarine naprej na najvišji vrh našega pohoda Tošč. Uživali smo v čudovitih razgledih, razmišljali kako dolgo bomo morali še hoditi, tožili nad utrujenimi nogami a se imeli kljub vsemu res lepo. Zvečer sta nas razveselila z okusno večerjo g.Vrcko in ga.Rubin. Kuhar Klemen je pripravil odlične burgerje! Ponoči bomo pa pridno spali saj nas jutri čakajo nove dogodivščine!
Prebudilo nas je kikirikanjwikirikanje in kravji zvonci. To se ne zgodi vsak dan. Po zajtrku iz nahrbtnika smo se odpravili preko Sivke čez Butajnova na odličen golaž in polento.
Popoldne smo šli čez Butajnovo, na Samotorico in na Koreno nad Horjulom, ki je bil naš cilj. Šlo nam je res odlično in nadvse smo bili ponosni nase, ko smo videli koliko poti smo že prehodili. Zvečer smo jedli okusen ričet, hrenovke na žaru in pečena jabolka. Zgodba gospoda Orlja nas je zazibala v sladke sanje, ene malo prej, druge malo kasneje....
Po zajtrku smo se spustili v Polhov Gradec, od tam pa smo se podali na zadnji vzpon proti Grmadi, ki nas je zelo utrudil. Na pol poti proti našemu končnemu cilju se nam je pridružila še ga. Rubin. Skupaj smo osvojili še Katarino, malce pred ciljem pa so nam postregli še z okusno obaro in slastnimi flancati. Močno utrujeni smo prišli v Gunclje, kjer so nas čakali naši starši.
Po treh dneh znoja, trpljenja in krčev smo družno ugotovili, da je vse v glavi, le žulji so na nogah.
